ROMSKO KULTURNO TURISTIČNI ANIMATOR

Romsko kulturno in turistično društvo Pušča je na Javnem razpisu za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2009 - 2010, ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo RS bilo uspešno s prijavo projektnega predloga z naslovom: Romsko kulturno turistični animator. Projekt je trajal od 1.7.2009 do 30.9.2010. Namen projekta je bil usposobiti kulturno turistične animatorje, ki bodo v svojem okolju v katerem koli romskem naselju v Pomurju začeli oblikovati kulturno turistično ponudbo in jo začeti tržiti. Osnovni cilj projekta je bil povečati zaposljivost pripadnikov ranljive skupine z usposabljanjem na področju kulture.

Ciljna skupina, ki jo smo s projektnimi aktivnostmi zajeli so pripadniki romske skupnosti, še posebej: starešine romske skupnosti, romsko kulturno turistična društva v Pomurju in mladi Romi.

Aktivnosti projekta so bile razdeljene na pet delovnih sklopov:

  1. raziskava o obstoječi kulturni dediščini med pomursko romsko populacijo
  2. kurikulum
  3. animacija ciljne populacije
  4. usposabljanje
  5. projektni management

Raziskava o obstoječi kulturni dediščini med pomursko romsko populacijo

Z izbranim zunanjim izvajalcem je bil najprej pripravljen vsebinski in časovni okvir izvedbe raziskave ter določen vsebinski okvir raziskave in vsebinska področja, ki jih bomo zajeli v raziskavi. Zunanji izvajalec je pripravil akcijski načrt poteka zbiranja informacij, ki bodo služile kot vsebinska podlaga publikaciji ter se srečal s predstavniki romske populacije na Pušči ter na ta način pridobil potrebne informacije. Raziskava se je nanašala na področje obstoječe kulturne dediščine med pomursko romsko populacijo s poudarkom na kulinariki, plesu, glasbi, igrah in drugih družabnih dogodkih. Na podlagi pridobljenih podatkov raziskave je bila pripravljena in izdana tudi publikacija, ki zajema predstavitev romske dediščine preteklosti, dogajanja v pomurski regiji od zgodovinskih časov do danes, predstavitev romske kulinarike ter pregled izvedenega dela v okviru projekta. Publikacija je opremljena tudi s slikovnim materialom in vtisi udeležencev, ki so se udeležili projektnih aktivnosti.

Kurikulum

Osnova za pripravo kurikuluma je bilo zbiranje informacij in postavitev vsebinskega okvirja kurikuluma. V kurikulumu so zbrane strokovne podlage, ki se lahko uporabljajo pri delu z romsko populacijo na različnih vsebinskih področjih. Vsebinska področja, ki so zajeta v kurikulumu so: romska kulturna dediščina, komunikacijske veščine, oblikovanje turistične ponudbe in vodenje in projektno vodenje.V kurikulumu so zajeti nameni in cilji, ki jih z izvedbo posameznih dejavnosti oziroma aktivnosti lahko dosežemo. Kurikulum vsebuje tudi teoretične in praktične vsebine, ki jih je mogoče uporabiti in prenesti v različna lokalna okolja. Poseben poudarek je v kurikulumu namenjen metodam in oblikam dela na posameznih vsebinskih področjih, ki so prilagojena romski populaciji.

Animacija ciljne populacije

Animacija ciljne populacije je potekala preko lokalnega radia, v okviru romskih oddaj. S potencialnimi kandidati za kulturno – turističnega animatorja so bili opravljeni osebni razgovori. Animacija je bila izvedena tudi za celotno ciljno skupino z namenom udeležbe na projektnih dogodkih.

Usposabljanje

Usposabljanje je v okviru projekta predstavljalo najbolj obsežno dejavnost, saj je bilo sestavljeno iz številnih vsebinskih aktivnosti. Potekalo je na interaktiven način in v različnih oblikah: delavnice (ples in glasba), seminarji (komunikacija z različnimi javnostmi), tečaji (jezikovni, računalniški, za turističnega vodiča), poletni 3 dnevni tabor na temo romske kulturne dediščine ter praktično usposabljanje projektnega vodenja.

Plesne delavnice na temo romske kulturne dediščine so bile izvedene pod strokovnim vodstvom plesnih strokovnjakov. Eno delavnico je izvedla strokovnjakinja za romske plese, ki deluje v okviru Orientalskega društva NUR iz Ljubljane, ostale plesne delavnice pa so bile izvedene pod strokovnim vodstvom plesnega mojstra Ambroža Pušnika, ki deluje pod okriljem plesne šole Devžej. Tradicija romske kulture od tradicionalne noše, glasbe in plesa je zelo bogata in združuje različne elemente. Tradicionalno se romski plesi plešejo v širokem krilu, razen romskega čočka, ki se pleše v tradicionalnih širokih hlačah. Romski ples ni samo ples, ampak gre večkrat za intenziven in neverbalen slovar komunikacije in obnašanja. V okviru plesnih delavnic so se udeleženci seznanili tudi z elementi orientalskega ter trebušnega plesa, ki predstavlja nekaj specifičnega in za katerega je potrebno osvojiti specifične gibe in znanja. Orientalski ples izraža ženstvenost, sproščenost, mehkobo in senzibilnost ter odločnost. Na plesnih delavnicah so se udeleženci seznanili tudi s sodobnimi plesi. Tako so se naučili še standardnih in latinskoameriških plesov. Udeleženci plesnih delavnic so se seznanili z različnimi vrstami romskih plesov, in sicer: romski čoček (etnični romski ples Makedonije), romski mix, romski ples z robčki, španski romski ples, raks sharki s tančicami in romski ples s tamburinom

Izveden je bil tudi dvodnevni seminar na temo komunikacije z različnimi javnostmi, ki ga je izvedla strokovnjakinja Nevenka Dautanac, ki ima bogate delovne izkušnje na področju usposabljanj in izobraževanj kadrov. Vsebina seminarja je bila prilagojena ciljni skupini – romski populaciji. Udeleženci seminarja so se seznanili z osnovnimi pojmi komunikacije, predavateljica pa jim je preko praktičnih primerov predstavila na kakšen način komunicirati z javnostjo in na kaj je potrebno biti pozoren, kadar dajemo informacije o neki stvari različnim medijem.

Zanimanje in interes za osnovni tečaj angleškega jezika je bil zelo velik, zato smo organizirali tečaj dvakrat na teden po dve šolski uri. Tečaja se je v začetnih urah udeleževalo okrog 16 posameznikov, od otrok do starejših. V nadaljevalnih srečanjih pa je bilo v povprečju na tečaju angleškega jezika okrog 10 do 12 udeležencev. Program tečaja je bil posebej prilagojen ciljni skupini. Ker pa je izbrani zunanji izvajalec prihajal iz romske populacije je bilo delo s ciljno skupino veliko lažje, saj je že vnaprej vedel na katere stvari je potrebno biti pozoren.

V okviru delovnega sklopa usposabljanj smo izvedli računalniško usposabljanje, ki je vključevalo 10 srečanj, ki so vsebovala različne tematike osnovnega poznavanja in dela z računalnikom ter računalniškimi programi. Udeleženci tečaja so se tako seznanili z osnovnimi komponentami računalnika, programsko opremo in delom z računalniškimi programi: Word, Excel, Power Point. Seznanili so se tudi z varno uporabo interneta in elektronske pošte. Udeleženci tečaja so osvojili osnovna znanja računalništva in lahko sedaj po opravljenem tečaju nemoteno opravljajo osnovne računalniške operacije.

Tečaj za turističnega vodiča je vodil izbran zunanji strokovnjak, ki ima večletne izkušnje na področju izobraževanja turističnih vodičev in dela v turizmu nasploh. Udeleženci so skozi 30 urni tečaj pridobili teoretična znanja o turizmu in vodenju turistov, ki je obsegalo tudi praktične prikaze vodenja v naravi in so ga preizkusili tudi sami udeleženci tečaja. Vsak udeleženec se je preizkusil tudi v praktičnem vodenju v naravi.

Organiziran je bil tudi ogled primera dobre prakse v sosednji Avstriji, kjer so se udeleženci srečali s predstavniki romske populacije v kraju Oberwart in videli primer kako ponujajo svojo kulturno dediščino na ogled turistom. Izmenjali so si medsebojne izkušnje ter si odgovorili na marsikatero vprašanje glede organiziranja turističnih akcij v lokalnem okolju v Pomurju.

V okviru praktičnega usposabljanja sta bili izvedeni tudi dve srečanji in sicer na temo zgodovinskega pregleda naseljevanja Romov, življenja ob Muri in povezave romske populacije z lokalnim okoljem. Udeleženci praktičnega usposabljanja so si ogledali tudi muzejsko zbirko v soboškem muzeju, ki je bilo organizirano pod strokovnim vodenjem kustosa.

Tridnevni poletni romski tabor je potekal na temo romske kulturne dediščine v navezavi z ekološko tematiko in ohranjanjem narave. Udeleženci tabora so bili predvsem otroci in dijaki, katere je zelo zanimala tematika rimske kulturne dediščine. Romi so že po naravi zelo povezani z glasbo, plesom, pa tudi z naravo. Prav zaradi tega smo povezali ti dve tematiki in skušali najti podobne značilnosti. Izvedena je bila eko delavnica, kjer so udeleženci tabora aktivno sodelovali. Delavnica je obsegala teoretični del, kjer so se udeleženci seznanili z ekološko tematiko, spoznavali ekološka živila in kulinarične izdelke, katere je mogoče pripraviti iz ekoloških živil. Tretji del poletnega tabora na temo romske kulturne dediščine pa je bil namenjen ogledu primera dobre prakse. Udeleženci tabora so s sabo povabili tudi svoje družinske člane, s čimer smo dosegli tudi medsebojno povezanost romske skupnost ne samo med seboj, ampak tudi z drugimi romskimi skupnostmi v Prekmurju. Ogled dobre prakse je obsegal ogled kulturnih znamenitosti, hkrati pa so udeleženci tabora videli tudi primer, kako lahko določene kulturne znamenitosti predstavijo in ponudijo tudi drugim.

Ob zaključku projekta je bilo organizirano mednarodno srečanje, katero je bilo združeno z zaključkom projekta. Zaključni dogodek je primer dobrega sožitja ter sodelovanja romske populacije z lokalnim okoljem. Še posebej je bila zanimiva glasbena točka, kjer sta sodelovala mlada glasbenika – Rom na violini in (ne)Rom na klaviaturah. Prav tako lahko zapišemo, da je bilo veliko zanimanje tudi neromskih društev za predstavitev na takem dogodku. Vse to je rezultat dolgotrajnega dela predsednice društva in vseh ostalih deležnikov, ki se nenehno trudijo za dobrobit Romov in njihovo socialno vključitev v lokalno okolje. Pohvalimo se lahko tudi z prvima dvema romskima ekipama na področju nudenja prve pomoči v Evropi, ki uspešno zastopata romsko populacijo tudi na številnih regionalnih in državnih tekmovanjih.

Projektni management

V okviru delovnega sklopa projektni management so se izvajala delovna srečanja za pripravo akcijskih načrtov za posamezne delovne sklope. Sproti smo spremljali izvedbo projektnih aktivnosti. Skrbeli smo za arhiviranje dokazil in materialov v zvezi z izvedenimi projektnimi dejavnostmi.

Kratkoročni učinki projekta so bili naslednji:

  • 5 usposobljenih kulturno turističnih animatorjev,
  • 2 usposobljena animatorja s specifičnimi znanji s področja plesa,
  • 2 usposobljena animatorja s specifičnimi znanji s področja glasbe,
  • izdana publikacija o romski kulturni dediščini.